Pogovori s teboj
so vedno bili
nepričakovani izleti
čez grbine
podivjanega sveta.
Do mirne, srečne doline
nikoli nisva prišla,
toda
tja si me peljal
vsakič,
ko si na neki frekvenci
stekel v jezik,
ki sem ga jaz, tujka,
v lastnih ušesih,
prevajala na svoj način.
Potem sva,
v stični točki,
brusila rjo
krvnega obtoka
v besedah
brez pravega učinka
med vrsticami
zamolčane snovi
v pesmi
Med desetimi zapovedmi
in skakala na glavo
globoko
v zatohli družbeni tok.
brusila rjo
krvnega obtoka
kako pronicljiva pesem,
zatohli družbeni tok nas posrka, včasih se tudi znotraj njega ( ali že prej) srečamo in se vsaj na nekaterih frekvencah (jezika) začutimo ...
lp, lidija
Hvala, Lidija :-)!
Bodi in ostani dobro!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!