Rekla mi je trpeča duša.

Tista, ki vsak dan na svoji

koži zlo izkuša.

Reče vedno samo.

On, ki ni tam nekdo.

Če bi Kristusa res blo.

Jaz bi bil njegovo telo.

In ti Marija devica.

Svetnica. Samo to je

gola resnica. Kje si

zdaj nas grešnikov

tako opevana pravica?

Tista njegova duša vsak

dan moje telo preizkuša.

Vsak dan sem tam.

Ko nič ni zaman.

Večno na krilih upanja

v nov dan. Mogoče vse

je zaman. A vedno krila

letijo, ko v sanjah živijo.

In si želijo. 

Stran od tam.

Kjer ne sveti sonce.

Vedno le tema. Prispeti,

videti svetel žarek na

koncu tunela. 

Blanka Drnovšek