Ni lepšega kot shojena stezica v snegu!

Stopinje vodijo od hiše pa do vhodnih stebrov.

Stopinje, no, odtisi čevljev – tja, nazaj...

Sledi sosedov, ljubljenih ljudi.

Stezica se zožuje v pogledu do izhoda,

stezica se zožuje tudi proti vhodu hiše.

Seveda, gledam jo, kadar prihajam,

zazrem se vanjo tudi ob odhodu.

Koliko upanja, ko zremo v daljno točko!

Potreben je pogum, da stopimo na pot,

da daljno točko vidimo v mislih – tukaj!

Zazrem se v točko proti vhodu,

vidim mehko silhueto – tvojo!

Bosa stopim ti naproti po sneženi poti.

Nada