
V miru, tihoti, naravi,
v iskrenem pogovoru, ki zdravi,
v gozdu, potočku, morju, gorah,
ko mine me ves nepotreben strah,
ko se zmorem prepustiti Življenju,
z zavestjo, da ne uidem trpljenju,
v odpuščenih grehih,
v čudovitih nasmehih,
v občudovanju prelepih deklet,
ko se mi zaradi njih zvrti cel svet,
ko se neskončno zaljubim,
ko tistemu hrepenenju se čudim,
v vrtenju med plesom,
v bližini z njenim telesom,
v močnih objemih,
in tekaških ekstremih,
v živem čutenju Boga
začutim lepoto, ki mi jo On da.
Da ga zares živiš, je pa potreben velik pogum... Hvala.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Billy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!