Slovo
Popoldan
sonce sede za klavir
Čez snežne tipke
vragolije senc igra
čez žalni trak
poltonov
golih vej
Zima
zima
je v kosteh
pepel v grobu
čezenj položeni venci
pesem veter nosi
So to marjetice
jočejo angeli kamniti
žalost njega
ki se je poslovil
Zvon molči
sneži v pozabo
v rastoče bitje
padajo marjetice
v grob
Ja, neizogiben del življenja. Nekoč se znova srečamo.
Lp, m
Lepo opisana žalosna slika...
Slej ko prej vsi pridemo do "slovesa".
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 01. 12. 2021 ob 15:25
- Prebrano 439 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.99