Kot da pomlad bi, sredi listopada,
napočila prerano in znenada,
v agrumu brsti drobni sramežljivo
zapojejo neslišno poezijo.
Jih zapeljalo sonce je jesensko,
jim pretoplo sijalo, nenamensko,
kot se zgodi značajnemu človeku,
da neželen se znajde v krivem veku.
Poglej ga, našega idealista,
mu sikne vsaka zadnja glista.
Ne moti v gnoju nas kot muha sitna.
Naj še tako bo zemlja rodovitna,
cvet ne uspe, ne v loncu ne v naravi,
če vztrajni kapar se na pot postavi.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Lepo, Mirjam, tokrat prepričljiva rimana pesem!
Lp
Poslano:
01. 12. 2021 ob 19:49
Spremenjeno:
01. 12. 2021 ob 19:51
Hvala, Lidija. Tvoj odziv je pa posebna čast!
Mirjam
P. S. Rimana pesem ... Sonet. Laški 11. :)
Ja, tako! Bravo. Dobrodošla med sonetisti.
urednica
Poslano:
02. 12. 2021 ob 08:11
Spremenjeno:
02. 12. 2021 ob 19:36
PS: naknadno sem našla metričnega škratka. Lahko popravim (glede na to, da sama podčrtane ne moreš urejati)?
Ne moti v gnoju nas kot muha sitna.
Naj še tako bo zemlja rodovitna,
cvet ne uspe, ne v loncu ne v naravi,
če vztrajni kapar se na pot postavi.
Še opravičujem za površnost v prvi fazi :)
Urejeno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!