Primerjava (okrnjeni sonet)

Ležim na postelji, kjer sinov medo
vse domovinske jemlje si pravice;
zagledan v zadnjo plat hišne kraljice,
ki jo primerjam nehote s sosedo.

Igra se z mano moj estetski credo,
dokler ne zažari mi bledo lice;
in že kraljici trgam nogavice,
da s krikom me prebode in s pogledom.

Zapleteva se v tih preplet bližine,
ki prostor, čas in ves obstoj prekine.


Razpleteva hropé se – obleživa…
kar se pojavi Ône slika živa.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 30. 07. 2009 ob 11:09
  • Prebrano 1087 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 260

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!