Živeč v trenutku (savinjski sonet)
Oblečen v tiho pesniško nagoto;
z zmešnjavo sanj oborožen in znanj;
v materijo ujet – v tuzemsko ječo;
prebičan z biči zmot, napak, iskanj;
zakrit z neumorno narodno slepoto,
potikam se z nesluteno lahkoto
preko obscenih purgarskih poljan;
in spremljan z vedno neulovljivo srečo,
ki trezni me še preden sem pijan,
da žolč pijoč se bratim le s samoto.
Le večna me sprememba oblikuje.
Četudi sem kar sem in to ostajam
(prihajam nekam – hkrati že odhajam),
živim v trenutku, ki se ne končuje.
z zmešnjavo sanj oborožen in znanj;
v materijo ujet – v tuzemsko ječo;
prebičan z biči zmot, napak, iskanj;
zakrit z neumorno narodno slepoto,
potikam se z nesluteno lahkoto
preko obscenih purgarskih poljan;
in spremljan z vedno neulovljivo srečo,
ki trezni me še preden sem pijan,
da žolč pijoč se bratim le s samoto.
Le večna me sprememba oblikuje.
Četudi sem kar sem in to ostajam
(prihajam nekam – hkrati že odhajam),
živim v trenutku, ki se ne končuje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 30. 07. 2009 ob 11:12
- Prebrano 923 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 383
- Število ocen: 13
