drobtinice tišine
rosijo
na utrujene misli
tremor trajanja
zaliva oglušela ušesa
in zmedene poglede zapleta
med zamegljene daljave
ti pa okužbo smeha
presajaš v tihoto
okuženega časa
v katerega si naselila
utesnjenost
svojega prostorja
in teh deformiranih dni
popoldanska sapa
prebuja drget srca v očeh
trava ob poti
posivela od kolovoznega prahu
lovi modrino
nebeškega oceana
in prosi
za neomejeno bližino
tvojih modrih oči
za drget mojih misli
v tvojem srcu
in za monsunsko deževje
da spere vseprisotno
gnilobo brezupa
in raznih premazov
z obraza resnice
in napoji
žejna polja
nepotešene
in dvomov polne duše
Pradavna molitev za današnji čas ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!