Skrivnost

Osamelci smo.

Samotna drevesa v gozdu brez svetlobe.

Tiho sklanjamo posušene krošnje k tlom in iščemo toploto.

Na trhlih vejah gnezdijo krokarji in valijo jajca,

ki se kotalijo med lubjem in nebom.

Na koncu pristanejo v požrešnem ustju nevidnih zveri.

Dotiki metuljev bolijo bolj kot rane posekanih grč.

Neotipljiva kri curlja v podkožju olesenelosti.

V srcu korenin žubori večna reka spominov,

ki spleta vozle in se spreminja v drobljivo kamnino.

Še dolgo se bo usipala skozi prste časa. 

Silva Langenfus

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 11. 2021 ob 17:58

Eksistencialna pesem, v kateri je vse-eno in pomembno ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
29. 11. 2021 ob 20:50

Hvala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 25. 11. 2021 ob 08:58
  • Prebrano 349 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 112.33
  • Število ocen: 4

Zastavica