Prve zadnje. Zadnje prve

Let’s talk about flowers 

again. O takih, ki non-stop 

cvetijo. Spomladi prve, 

precej pred perunikami,

zablodelim lanskim metuljem.

Jeseni zadnje, še za vsemi 

tujerodkami, zebrastim,

otrplim čebelam. Žilave borke, 

pravičnice. Izginjajo v potpuri

mizoginije, v zatohle kloake

vsakdana. Prve rože postajajo

zadnje, izgubljajo barvo, prestanejo

cvetličnost. Ni pravice, ne za

prve, ne za zadnje. Samo še prvi so.

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
22. 11. 2021 ob 19:14

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Fotoverz na enem listu

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
27. 11. 2021 ob 16:58

Če sem nekoč zapisala, da so rože lahko še zmeraj odlična metafora v ljubezenski pesmi, je tukaj še dokaz, da so tudi čisto lahko družbenokritični subjekt. 


Čestitke,

H

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
27. 11. 2021 ob 17:17

O, hudo! :) :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 22. 11. 2021 ob 19:13
  • Prebrano 118 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica