Zidam školjko svoje sreče,
ki naj ne bo krhka lupinica,
kot polžja hišica.

Želim, da je to nekaj več.

Želim da je to školjka,
trdna, srečna hišica,
ki ni osamljena,
v kateri raste in živi ljubezen.

Naj bo hišica,
ki zdrži vse ,
da se ne podre v obupu in osamljenosti.

Vsak nov življenski vihar naj jo utrdi
ali pa jo poruši do tal.

Kajti vedno je v nas moč,
da iz ruševin zgradimo novo,
s trdnimi, neuničljivimi temelji.

/6.maj 2009/

BlueRose