Igrala bom pošteno.
Ne bom goljufala,
ne bom uporabljala umazanih trikov.
Kdaj pa kdaj bom potegnila
asa iz rokava modrosti.
Ne boš vedno dišal po lovorju,
jaz ne bom samo dotik maka.
Ko se bova listala,
se bova tudi na neprebranih straneh.
Lizala bova grenkobo
in jo počasi sušila na soncu.
Pustila, da nama odteče strupena slina.
Včasih bom morala sama na pot.
Pila bova iz vodnjaka.
Če bo presahnil,
bova poiskala drug izvir.
Čudovita pot v dvoje in neomajna odločitev (pogojena iz ljubezni), da človek vztraja v lepoti dvojine... tudi takrat, ko ni lovorja in maka!
Zelo lepo napisano
Lp Mateja
In odide, če tava po puščavi
Pozdravljena,
zelo lep preplet podob, se mi pa zdi, da ni potrebe po treh pikah v predzadnjem verzu. Tudi če je samo vejica in prelom vrstice, se ob branju primerno ustavimo.
Kaj meniš?
Lep večer,
Helena
Zdravo, sem popravila, hvala za sugestijo, pozdrave Nada
Vonj igre dvojine, ki se zaveda svoje strupene sline in omamnih lovorjevih vonjav, kljub temu pa ve, da lahko izviri kadarkoli usahnejo in nastanejo novi.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!