
Na enem od svojih potovanj
sem srečal prikazen.
Bila je visoka,
mršava,
prazna prikazen
z mrtvimi udi
in mrtvimi očmi.
Zrla je vame,
jaz pa sem zrl nazaj
v njene oči,
ki so bila kot okna
v nek nov hladen svet.
Zmrazilo me je,
zato sem se obrnil od nje
in nadaljeval svojo pot.
Nedolgo potem
me je prešinilo,
da sem mogoče zrl
v ogledalo.
V podhranjenem telesu, duša ne najde podpore. Jej in piši! :)
Dobra!
Lp, Drago
KDO JE PRIKAZEN, KI GLEDAM JO ZDEJ?
O šit, to sem jest ...
"Zlo je v očeh opazovalca." Jung
Kul pesem! :)
Čestitke za pesem, ki s svojim zaključkom vsem postavi ogledalo.
lp
Prikazen sem premetal v "kazen pri"...ogledalu; moja osebnost je le odsev duše...
Dobra!
S katerega koli zornega kota jo gledaš (bereš), odseva votlo praznost sodobnega sveta (človeka).
Lp, Marija
Hvala. :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dominik Lenarčič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!