Trdno
v današnjem trenutku
beseda
pride kot vestnost,
kot resnica,
ki se vrača k izvoru.
Lovitelj
je izumrlo bitje prihodnosti,
tone v transcendenci,
sinonim zvezde je,
— a ta zvezda je samo planet, —
s knjigo mahne ribo
po glavi
in riba utone.
Ribiči,
oni, ki so svoje preluknjane čolne
pustili za resnico,
- veter bi jim prehitro ugasnil svečo, -
zato
so raje šli.
Zdaj pa, po vseh teh letih,
zavržejo sveče,
veter jih ne skrbi
več,
follow the light,
jeclja nema, mrtva riba
besedo
sestram.
Človek ni zvezda.
Planet vetra.
Sveča.
—————————
Poslano:
20. 11. 2021 ob 21:03
Spremenjeno:
20. 11. 2021 ob 21:04
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Človek bi moral biti planet, zvezda... tako pa tone v lastni krhkosti... v varljivi lepoti?
Lep je. In ribe nabira.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!