NEKOČ SO ŽIVELI
sonožno sprenevedanje
zagrebljenih obljub
odpira panožne sporazume
svinčenega tiska
vlaki še vedno prazni
v formi makadamske realnosti
v tv novicah odslikave
odslužene papige
repriza na reprizo
brez dodatka za hrano
voajerji so obupali
naveličani mask
golota le še v porodnišnicah
zblojen sex
med politiki nad državljani
kmetje na njive zlivajo gnojšnico
pesniki svoje frustracije
na nedolžen papir
pobegla prvinskost bruha
umsko zamegljenost
ljudje so že zdavnaj izumrli
Večkrat pomislim, da človeka ni več. Izgubili smo živce. Mi, ostanki na terapiji.
Ni več, da bi se odločal o sebi, življenje se odloča o nas. Prepustiti se?
Lahko pa bi rekel, da človeka še ni.
Kmetje na njive zlivajo gnojnico
pesniki svoje frustracije
na nedolžen papir.
Podpišem. Kolikokrat sem pomislil: kaj vse papir mora trpeti!?
Kar se tiče ČLOVEKA, no, čeorav je redkost, najde se za seme.
LpM
nismo vsi na terapijah, mogoče na traparijah ... življenje je vseeno lepo, če ga živimo.
Ja, Miko, človeka še ni, čeprav je nekoč davno bil.
O sebi pa se definitivno odločamo vse manj.
Hvala ti za komentar in lep dan,
Stojan
Maki, seme je vedno tu, le pravilno ga je potrebno vložiti/posejati.
LP, Stojan
Damjana, res je, življenje je lepo, hvaležni smo lahko, da smo po naravni poti tu, lahko bi bili po kakšni "ročni" v smeteh, kamalizaciji:-)
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 18. 11. 2021 ob 05:14
- Prebrano 420 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 92.56