Ko je že vse minilo,
ko je sonce že davno oblake zagrnilo
in ko zrelo žito jemlje slovo,
na tebi obstane oko.

Morala bi vedeti že prej,
ko je veter prinesel sladki vonj po tebi,
zatrjevala sem si, da bo drugače poslej,
skrivala vse tvoje v sebi.

Dehteče cvetlice poznega poletja,
cvetni prah sončnic in sladka jabolka,
košara polna zdravilnega cvetja,
vse spominja na naju dva.

Trga se v meni slednji rdeči trak,
ta krhka vez med nama,
edino od česar še živim je čisti zrak,
vse najino zdaj morda pošljem vama.

roja