sklonim se kot žejna srna
na gladino stečejo velike rjave oči
po njih plavajo otočki svetlobe
kot lokvanji nad potopljenim zvonom
ki zadrhti ko srknem s tvojih ustnic
in nežno udari v patino ljubezni
divje race poletijo iz posušenega trsja
labod lovi ostanke drobtinic
od nekje se sliši pok lovčeve puške
ne bežim več
od zadnjega leska v krilih kačjega pastirja
od sonca ki polzi po steblih šaša
s krhkimi nogami ležem na obalo
in pustim da me zalije znova rojeno nebo
začutiš mehkobo
na dlani besede
Irena, kot da ležernost, razočaranost, žalost počasi, a končno ponovno vstopijo v pravljico.
Lepo nedeljo,
Stojan
Tako polno lepih besed... Krasno.
Poslano:
14. 11. 2021 ob 16:37
Spremenjeno:
14. 11. 2021 ob 16:40
Kako topla pesem.
Res lepo.
Stojan
Svit
Trnica
Legy
hvala <3>
ne konča se, le drugače je
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!