Temine
Melanholija.
Ta samota me ubija.
Tempo življenja je nor,
v duši vedno večji podor.
Ni več tiste prijetne bližine,
samo kakšna malenkost, ki mine.
Hrepenenja
vodijo do poželenja,
vodijo v črno temo greha.
Vrednost takega življenja peha.
Mučijo me lepe misli, želje, sanjarije,
a vsako upanje trenutek kmalu ubije.
...neverjetno...kot bi mene bral...odlično!!
Hvala. Vedno bolj spoznavam, da (v teh časih) ni samo meni težko...
..brez težkega ni lahkega in ni teh čudovitih nežnih stihov...naj živi težko in naj se rojeva lepo...in naj še drugi občutimo...hvala...
To je pa res, če bi bilo vedno vse lepo in dobro, se tega sploh ne bi zavedali, ker ne bi izkusili težkega. In koliko je potem lažje, ko se ta teža prelije v verze...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Billy
- 13. 11. 2021 ob 20:56
- Prebrano 323 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 8
- Število ocen: 2