Cviljenje psov, ki sta se stepla
na zelenici med trnovskimi bloki.
Počutim se gnilo. Ker mi verzi
lezejo. Počasi. Kot črvi mi lezejo
iz glave na papir, medtem ko
odtujeno ležim na postelji in
se spominjam tvoje nagačenosti
v prirodoslovnem muzeju. Počutim
se gnilo. Kot takrat, ko sem v
naglici prepisal verze na brusni
papir zrnavosti 120 in zaoral
po obrazu, da je pohotna misel
hitro splahnela in so ustnice
suho zacvetele. Kadar neham
premišljevati. Začutim v svoji sobi
strašen nered. Vsepovsod ovoji
tablet. Knjige. Papirji. Obleke.
Cviljenje psov, ki sta se stepla
na zelenici med trnovskimi bloki.

Skozi žaluzije narezan pogled.

Pištin Frida