POSTAJALIŠČE
Že dolgo se nisem videl. Želim si, da bi se pogosteje srečal. Hodim mimo praznega postajališča. Vse več čakam. Znotraj dneva je polno lukenj. Dostikrat padem vanje. Kotaljenje praznine ima poseben zvok. Pred očmi lebdijo milni mehurčki, ki se razblinjajo sami vase. Delajo me omotičnega. Glava postaja težka. Usedem se na klop. Iz omotice me prebudi ustavljanje avtobusa. Pogledam na displej. Jezero.
glava v rokah
črke na belem znaku
meglene sence
Haibun, v katerem smo se našli ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 11. 11. 2021 ob 12:22
- Prebrano 357 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.32
- Število ocen: 8