ponovno me zapušča spanec
oddaljuje se mi od oči
noči ne slišim
pod oknom mimogrede drvijo avti
in tišina besni pred menoj
iz čelne ropotarnice pa še kar ropota

vsakodnevna lobotomija se ponavlja
še kar pozabljam dobro
in razmišljam
o cesti
poletni beton, ki čeznje drvi promet
hrastovci prek cestišča
in sonce zgoče na havbi avtomobila

vsakokrat me je nekam pripeljala
in od nečesa odpeljala
večkrat sem raziskoval
kot bežal
kakšen čas cest
ko s 140 km na uro drviš
navzdol
navzgor
počez in poširokem
vsako mesto je nekaj novega
vsak obraz ni podoben prejšnjemu

spanec je še kar oddaljen
med nama tiči vrzel, ki jo prečka
le trajekt

in v izginuli sezoni
v zibljajih morja in klicev škržatov
sredi senc in poti, preko ograj
in parkirišč ter križišč

drobna misel je obvisela nad menoj
˝kaj poreče cesta, če se ustavi promet?˝

prihaja še ena zima, ki jo je treba
preživeti

Začrtan