Pogled

Deklica z morja kliče:

"Še videt te ne morem!"

Ha, ha, ha!

Pa res ni sposobna gledat me v nasmejane natikače?

Ha, ha, ha!

Gledam jo.

V morje gre. 

Popolnoma gola stopa v vodo.

Slana.

Polna rakcev,

ježev,

morske trave in mivke.

Dekle je že globoko,

sredi vihravega oceana,

sličnega potočku.

Z glavo udari ob skalo.

Ha, ha, ha!

Naga je,

prsi ji grizejo meduze,

po ritnicah pa ji leze ščurek.

Ha, ha, ha!

Ves preplašen odprem oči.

Kje?

Je?

Deklica?

Zavoham turobno morsko jutro,

gnusno kavo

in pokvarjeno žemljo.

Izza vogala

zaslišim:

"Ha, ha, ha!"

Deklica je,

v lepih kopalkah,

s kamnom v roki,

s harpuno ob strani.

V glavi imam harmonijo,

ona pa slastno karamelo

med zobmi.

Predrami me krik.

Prišli so,

s ključi,

s črnimi pasovi,

s popisanimi listi.

Kričim: "Pustite me!"

Izvijam se,

upiram in prosim odpuščanja,

izza vogala pa me reži

dekle z morja.

Glavo ima krvavo,

kolena potolčena

in roke zvezane.

Reži se:

"Ha, ha, ha, kretennnn!"

Zaprem oči.

V vodo.

V skalo.

Med jegulje.

Med barakude.

Med mano in njo je prepad.

Ključ zaškrtne.

Zaslišim dvoje, troje korakov,

tri glave

in šest parov ponošenih salonarjev.

Pogledam se,

potipam si brado,

preverim vrat

in občutim trebuh, boke, gležnje

in cel život.

Še vedno me mrko gledajo,

jaz pa ležim na obali,

se mastim s krofi

in pijem bevando.

V glavo dobim žogo.

Pa kaj!

V popek dobim pepel.

Pa kaj!

Za menoj nekoga muči glavobol.

Pa kaj!

Gledam naprej.

Nazaj.

Levo in dol, gor.

Pa kaj,

saj sem na Havajih,

ob zaklanem jagenjčku,

ob dobri glasbi s pamtiveka.

Na brisači imam dve tubi kreme.

Pa kaj!

Ena je moja,

druga je njena.

Zaslišim njen uporniški krik:

"Kaaaj!"

Senčnik mi vrže v glavo

in pobegne z mojimi natikači.

Pa kaj!

Saj imam morje,

lep surf,

lep slamnik in plastične špegle.

Nataknem jih na nos.

Kaaaaaj!

Doma sem,

tema je,

mraz za popenit.

Zima je zunaj,

kava pa polita po kavču.

V kuhinji gori luč,

v kopalnici pa plava ona,

deklica z morja.

Deklica s pekla.

Pogleda me:

"Ha, ha, ha!"

Brez pomislekov jo nataknem.

Na obešalnik vrh neba,

Na dno pekla.

Angel

Nada

Poslano:
05. 11. 2021 ob 22:45

Kakšne grozne slike! Kot bi gledala film The house that Jack built. Ob takih prizorih si zatisnem oči. Tudi ta pesem mi vzbuja grozo.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Angel
Napisal/a: Angel

Pesmi

  • 05. 11. 2021 ob 04:08
  • Prebrano 279 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 3.57
  • Število ocen: 1

Zastavica