
saj vem
potem ptice
ugasnejo v očeh
bori smolijo
pesmi košate
noč je
srebrni dih zvezd
koprive za kri
še malo in bomo doma
rekli bomo
prišli smo iz vesolja
mama
odnesle so naju
vode narasle
kuham večji lonec
v manjšem
pain perdu
in molim
da se pozdraviš
rezali bomo
ho hoj
od štirih cvetov
enega
roža moja
Lepo,zalostno in veselo.Ala ti vera.Od kot pride ta poezija?!Mislim da je to tvoje srce in dusa,zato ostani tak in nauci tudi nas ,pisat.Rad te imam g.miko.lp
Cane, dobro je, da čustvujemo, dobro je potopiti se globje.
Hvala.
Lp, m
Mistična pesem polna ljubezni. Izjemno mi je všeč! **
še malo in bomo doma
rekli bomo
prišli smo iz vesolja
..., Pa še zlagali se ne bi ...
Miko, lep dan,
Stojan
Stojan, mogoče sem poskušal prevpiti hrup.
Lp, m
Draga Irena, popečen kruhek z jajci, s posrečenim imenom. Zdaj, ki odteka, pa vendar ne odteče
Nekaj je na tej pesmi, kar je prežeto z melanholijo po času, ki ga sploh nismo nujno sami doživeli. Občo trpljenje, upanje in ljubezen v tradicionalnih podobah in nečem globoko spodaj.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!