Zvok,
ki ga ne pričakuješ nikoli.
Zvok,
ki naježi kožo.
Z mastno zemljo zamašena ušesa.
Ni ritem, ni pesem in ni beseda!
Nalaga se, zvonko nabija!
Ne spere ga vsa težka voda.
Zvok
vonja postanega in neizmerne teže.
Zvok,
ki seže do konca,
preko strahu neopisljivega.
Srhljivo pozvanjanje ... pazi: vsa ločila so stična, razen tripičja (torej jih pišemo brez presledka pri zadnji besedi),
lp, Ana
Hvala in hvala za poduk. Popravljam.
LP !
Janez
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!