***
vsak dan znova odžalujem
drobim glas med roso
med pohojene cvetice in brenčanje čebel
v pleteno košaro pobiram sadje
ki ga je drevje mimogrede odvrglo
pogled pasem po senožetih
ki se goli dotikajo neba
čakam da se nakapa voda
iz skoraj presahlega izvira
ob vznožju Gorjancev
spustim nemoč
potem lahko pridem k tebi
počasi zapuščaš privez
brez obžalovanja
Iz cikla "Aliju"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 04. 11. 2021 ob 10:34
- Prebrano 216 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.5
- Število ocen: 3
