ždiš na mestu ker so križišča same pasti
vsak okus je postan
ni več celice brez uteži
še srce brez sanj
lakomna praznina se zajeda v kosti
postajaš vedno bolj ji vdan
brez barve tvoje so oči
ko te obletava črni vran
dolgo kar prišla je v goste
polna ukradene moči
pustila se je ujeti v tvojo mlado dlan
kot da je prijateljica a to ni
ne zmoreš preplavati na drugo stran
izrisati nove si poti
noč se vedno bolj zajeda v dan
Iz cikla "Aliju"
Ne morem verjeti, kako si začutila - ko je izvedel za bolezen, je pisal ravno o strahu, o njegovem pogubnem vplivu in življenju, ki gre mimo...
Ima neka tajna veza....
Lep pozdrav Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!