
glasba
komaj slišna
ob vršanju vetra
brez besed v prostranost širi
spomin
Čudovito peterostišje, Poetesa Breda! In tako spontano občutje spokojne tišine, vedno vodi v neka nerazložljiva stanja mirnega, toplega počutja, v katerem najbolj vzvalove spomini od tam nekje, od tam nekod, koder se je v vsej svoji krasoti rojevala prva pomlad svojega zavedanja ... Naj si bode takšna ali drugačna ...
Naj te razvedrijo spomini v tem turobnem dnevu,
Sašo
Zdravo, koni. Brez spomina ne bi vedeli kaj gledamo in kaj slišimo. Podoba nastaja v spominu. Svet kraj. Kraj sodbe in odpuščanja.
Stopiti iz sebe, zacveteti v prostranost, ekstatično biti in spominjati se.
Lp, m
... da, stopiti ven iz sebe, da slišiš tišino, ki ti poje.
Čudovito peterostišje.
Bodi lepo,
Marija
Sašo, Miko, Marija, hvaležna sem vam za vaš postanek ob miniaturni obliki pesmi, zgrajeni na številu zlogov v petih verzih. Počaščena sem z vašimi bogatimi komentarji k vsebini.
Z lepimi pozdravi,
koni
Čestitke tudi z uredniške strani,
lp, Ana
Ana, hvala za čestitke z uredniške strani;
lp, koni
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!