Z vzrokom samega sebe, pojmujem tisto, česra bistvo je bivanje samo. (Spinoza)

Zapomnil na pamet, pa še vedno ne razumem čisto. Vse to, so žal, že tisočkrat raztrgali. 

Ti praviš, ...kot mati samega sebe in sploh misliš še vse kaj drugega. Pesem kipi od življenja. 

Niti vem ne kako sem sprt s seboj.

Naj hrabre spremlja sreča.

Lp, m

Hvala miko.

Sem delček vsega. Kot vijak ali matica ali vzmet velike naprave. Če ne delujem dobro le jaz ali nekaj takih delčkov, naprava še zmeraj nekako teče. Ko se preveč delčkov pokvari in ne opravlja svojega dela (služenje življenju) , se naprava sesuje, obstane, in potem sama nekako obnovi, nadomesti delčke, ki se s časom zopet skvarijo.

Da delujemo s hvaležnostjo in da z veseljem dajemo temu stroju - življenju, bivanju - in ne da čakamo, kaj bomo mi prejei od njega - je tisto, kar nas naredi srečne v našem delovanju. Ko se lahko imamo radi, kot ima mati rada otroka. A brez potuhe in iskanja izgovorov. Zmeraj, ko je zdaj. ker je zmeraj zdaj. Preteklosti ni več in prihodnosti še ni.

uf, sem se pa kar raztegnila .... :p

lep večer ti želim in kakšen nasmeh ali dva  :)

lp

pi

Z veseljem berem tvoje besede. 

Vse dobro.

Lp

Irena, ti si zares "stroj za poezijo", ki mu vsi sklopi delajo brezhibno. Kaj drugega reči!

LpM

Irena, kako lepo bi bilo, če bi vsaj delno živeli tako; sprejeti sebe = sprejeti vse :-}

Lep dan, Stojan 

V času, ki ga živimo, je (lju)biti Človek edina alternativa norosti pohlepa, ki razčlovečuje družbo in pogublja Zemljo.

Hvala, miko, lepo se je lepo prebirati :)

lp

pi

He he, Maki, dobro si umestil tisti stroj iz mojega preobširnega komentarja.

Zdaj je drugače, ko se gledava ;)

lp

pi

Hvala, Stojan, ja, sprejeti sebe, je morda še težje, kot druge, ki ti niso ravno ''po meri''.

Lp

pi

je res, igorj, a ljubiti moraš najprej sebe, da bi lahko ljubil druge kot Človek, se mi zdi

hvala in lp

pi

Hvala, Svit.

Dokler ne nahranimo svoje teme s svetlobo iz sebe, smo pravzaprav le nesrečna bitja, bi rekla.

lp

pi