Tebe se bojim
Tebe se bojim, ker si
v materinem krilu
podojil odrezano dojko,
podrl kupček
na prsih njene smrti
in zdrsnil čez rano
v najglobljo jamo
pošastnega sveta,
o_da! Strupa
krvi in mleka se bojim.
So bele noči,
ko se
sredi človeškega pogorišča
v isti koži levijo
rdeče kače in bogovi
in so črna jutra,
ko v bibavici dnevnih novic
moj strah moleduje:
varuj me, mila zver.
Bravo! Bravo! Bravo!
Tisuću puta bravo!
Breza, brezno zla je neizmerno in marsikdo je že pomislil, da je nebiti bolje kot biti. Ali pa niti ni zlo, temveč preprosto muka.
To, kar pa je, ne more biti zlo, ker nebi obstalo. Kar je, smo mi sami in ravno v tem je katastrofa. Da se ne zavedamo, da smo mi sami ta zver. Če je razčlovečenje, že doseglo to stopnjo.
Upam, da sem te kaj razumel. Apokaliptično..., čez materino smrt.
Lp, m
Poslano:
02. 11. 2021 ob 22:30
Spremenjeno:
02. 11. 2021 ob 22:31
Kako močna pesem in njeno nevidno dno, ki ga slutimo in se ga bojimo pogledati. Ker kaj pa je zver tam, če ne mi sami, ki jo prosimo, naj bo milostna.
Sami sebi vse.
lp tebi, draga Senada
Hvala vsem in vsakemu posebej!
Ostanite zdravi!
Biti vrojen je včasih tudi biti izrojen - pesem, ki je lahko dandanašnja in hkrati - večna ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 02. 11. 2021 ob 18:33
- Prebrano 629 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 356.38
- Število ocen: 15