
Na polju – cvet,
se kot ladja v vetru pozibava.
Rumene liste,
kakor jadra v vetru
k soncu obrača.
Čebela, kot mornar
v zavetju pristanišča,
na tej ladji se ustavi.
Ob glasbi brenčanja
drobnih čebel
se tvoja glava zbistri
in misel
k tvojemu pristanišču odhiti.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!