Pokrajina je prepojena s sivino.
Večer se pogaja z dnevom.
Prve kaplje.
Srna drsi po zadrgi roba njive.
Diši trohnenje in tišina. Dimniki napajajo
tanko mreno nad strehami.
V ranjenih stenah kvadrati svetlobe: stražijo zavetja.
Grbančenje večera je podobno pričakovanju,
dekletu s knjigo v roki:
svet preplete kakor lase v kito
in dnevi, ki se jih dotika,
odtekajo s hitrostjo besed;
preplašene so kakor drobne ptice,
ki jih večer popivna v tišino.
In dekle ne misli na pesem.
Mati pa vstaja iz groba.
(Iz cikla: Louise, o dvojini še nisva govorila)
ki jih večer popivna v tišino.
Silna je tvoja moč besede, milozvočen lirik Jošt, tankočuten poet nature, njenih obrazov, dejanj ... poezija, ki pleni čute in odpira srce ...
Ožarjene in tople jesenske dneve ti želim; in seveda lep pozdrav,
Sašo
urednik
Poslano:
03. 11. 2021 ob 08:08
Spremenjeno:
03. 11. 2021 ob 08:08
Svit, hvala za dotik!
Lp!
Jošt Š.
- - -
Sašo, hvala za izrečene besede!
Prijeten dan!
Jošt Š.
... prava rahločutna lirika z bogastvom pesniških besed, ki iščejo pot do bralca ... dotaknile so se tudi mene, Jošt;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Koni, hvala!
Prav lep pozdrav!
Jošt Š.
Atmosfera, ki jo ustvarjaš s podobami iz narave in prehod v metaforo o knjigi, deklici in na koncu materi, zaokrožijo kot življenjski krogi v mislih bralca - čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala!
Narava nas vse presnavlja!
Lp!
Jošt Š.
veliko mrtvih besed
čestitke
... in veliko mrtve svetlobe ...
Lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!