
RAZMIŠLJANJE
Stojim kot kip pred sliko
dokler mi ona ne spregovori
takrat začutim tiho plapolanje
iz nje se umetnost v meni porodi.
Edina je hranilka duše
v svetu polnem groze in laži
narava sama je največja umetnina
kam pride človek nje več ni.
Srce umetnika se je ogradilo
od surovosti peklenskih sil
poizkuša olepšati človeka in naravo
v muzejih najdemo esenco njegovih žil.
Sam duh se je oprijel dela
preko duš umirja svoj nemir
umetnik postane sluga je pokoren
v samoti ustvarja duhu novi vir.
Umetnost nam odkriva skrit napredek
njen stil epohe preskakuje
po njej spoznamo vsa stoletja
a človek se ves čas bojuje.
Resnico je lahko opisovati in hvala za potrditev Tomi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!