Zakotna potuhnjenost

Dež trka na okno v sedmem
nadstropju nekega bloka. Ob dveh
ponoči je. Zebe me in lačen sem.
Toda tokrat sem telefon (sredstvo
za prenašanje govora z električnim
tokom ali elektromagnetnimi
valovi na daljavo
) nastavil potiho.
Nobenega sporočila nočem
prebrati. Nobenega klica nočem
sprejeti. Želim si ostati kreten,
ki te je stisnil v kot, da bi ti
povedal nekaj, kar že veš, in še
tretjič pogrnil. Želim si miru. V
sobi, kjer me s plakata gleda
velika slonja rit.

Zakotna potuhnjenost.

Pištin Frida

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Pištin Frida
Napisal/a: Pištin Frida

Pesmi

  • 28. 07. 2009 ob 10:18
  • Prebrano 1250 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 460

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!