Dež trka na okno v sedmem
nadstropju nekega bloka. Ob dveh
ponoči je. Zebe me in lačen sem.
Toda tokrat sem telefon (
sredstvo
za prenašanje govora z električnim
tokom ali elektromagnetnimi
valovi na daljavo) nastavil potiho.
Nobenega sporočila nočem
prebrati. Nobenega klica nočem
sprejeti. Želim si ostati kreten,
ki te je stisnil v kot, da bi ti
povedal nekaj, kar že veš, in še
tretjič pogrnil. Želim si miru. V
sobi, kjer me s plakata gleda
velika slonja rit.
Zakotna potuhnjenost.
Pištin Frida