Nič mi ne približa bliže,
nič ne prinese.
Zapuščene so poti poletij.
Slepe sledi.
Ohrani prijatelj me, življenje.
Drži v topli dlani ramo.
Prepusti dotik bliže očem.
Zapuščajo travniki
dih in dar.
Stojim v svetlobi,
ki se spušča.
Lovim tren, ujamem sen.
Ni te več med drevesi.
Ne v pogledu,
ne v trdi roki na njivi.
Z vrvjo si odvezal svet,
pripel vrat.
Šumi, šepeta list,
narava v spremembi.
Senožeti oko v temi.
Svetlobo poti,
to mi zapusti.
Nič mi ni bliže,
ko odhajam.