Praznina najine zime
Vpitje vran preglasi najine besede.
Pogubljena sva v glušeči temi,
ob robu dneva se obrneva vsaksebi
in noč posluša najine molčeče misli.
Vpitje vran ubija najine skrivnosti.
Temna noč pije vzdihe premaganih,
v ustih meljeva kamne mrtve zvezde,
ki pade med najini telesi.
Vpitje vran utihne med kljuvanjem
najinih večno ledenih teles.
V skaljene mlake potopiva svoje jate sanj
in stopiva v praznino zime.
Odtujenost kdaj prevlada. Kot metafora, pa je pesem lahko še marsikaj. Všeč.
Lp, m
Izvirne metafore, zelo všečna pesem.
Lp,
Magdalena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 20. 10. 2021 ob 22:14
- Prebrano 387 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47.73