Mora
Sekira udari v deblo zadnje smreke,
ponirek zakrči v ostanku mlake
in vrane, srake skozi mrtve veke
gredo brez kril v osamljene oblake.
Mlad hrast med suhim šašom veje vije,
po pušči razteguje korenine,
pod zemljo vse molči in s strahom skrije
ostanke stikov, strgane bližine.
Preplete vseh kali, semen življenja -
tepta se, ruje, trga dihom mreže.
Zbudim se v noč, obrišem zla potenja,
ob mene srh kot zvesto pseto leže.
tepta se, ruje, trga dihom mreže.
Hvala, Stojan. Tudi za tvojo svetlobo.
lp
pi
Irena, upam, da bo tvoja mora, ostala le nočna mora, če ne - bo mora celega človeštva.
LpM
Poslano:
19. 10. 2021 ob 20:26
Spremenjeno:
19. 10. 2021 ob 20:26
Dragi Maki, tudi jaz upam, srčno in močno.
lp
pi
hvala za stik :)
lp,svit
Težko je občutiti/nositi nesrečo v katero drvimo; pesem nam pomaga preživeti...
Res je, draga Nada, le v pesmi se lahko''izkričimo''. Kar smo storili z ''materjo'' je boleče spoznanje in še hujše je, da pravzaprav ne bi mogli veliko spremeniti. Kapital vrti svet po svoje. Kot pišeš tudi sama.
Veliko srečo imamo, da živimo v zelenem raju in da upanje na obrat v boljše še zmeraj obstaja, pačeprav je drobceno.
lp in hvala za branje ter komentar
pi
Umetnica z veliko začetnico ... čestitam
Lp
o, draga dušica, najlepša hvala,
vsak, ki ima lepo dušo, je umetnik, ki oblikuje svet v lepšega, zato tudi tebi - umetnica - moj poklon <3>
lp
pi
Čestitke k ekološki Mori, ujeti v pesem,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 10. 2021 ob 17:42
- Prebrano 413 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.57
- Število ocen: 13