ki ga igraš
je gospodar najnižje vrste
on bo zarezal s krempeljci
v prvo noto v prvi brlizg
brezsramni tat ki krade jutrom
trudoma izmoledovano tišino
je skriti morilec nočnih užitkov
odkrito opolzek nadlegovalec telesa
ptič ki ga igraš
ima zdolgočaseno perje
in kljun ki polaga golazen
v tvoja suha brezzoba usta
ko odletiš bodo nema
Izjemno dobra poezija!
Lp,
Ananda
Eksistencialna pesem s spreminjanjem identitete, ki povzroči, da se subjekt globoko pogrezne v svoje temačne kotičke ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!