PONESTAJE

Usahli, bledi vazduh,  

hladni smo, žurni,

goli, gladni i bosi 

ali surovo jasni;

ponestaje nam ideja.

Zaspao nam duh

u kosi, pred očima;  

 

treperi sena  

koju voda nosi, talasima 

nultog prezira.

Služismo sto vera,

gospodara i čemera.  

 

Odjednom se

razgališe mudra lica.

Samo pusti

da sneg mirno pada;    

probudiće,

naša uspavana srca.

dejanivanovic

Nada

Poslano:
12. 10. 2021 ob 20:45

Lepota tragike... morda Balkana... morda Afrike, le da tam ne pada sneg.

Po velikem sesutju se razbistri um in obvlada čustva!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 10. 2021 ob 21:35

Pesem o izginjanju, ki je posledica služenja veram, gospodarjem in drugim zastrupljajočim razdvajanjem - ki pa s svojim koncem  vendar vzbuja upanje ... Čestitke,

lp, Ana

Zastavica

dejanivanovic

Poslano:
16. 10. 2021 ob 22:21

Hvala poštovana urednice, lp :)  

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

dejanivanovic
Napisal/a: dejanivanovic

Pesmi

  • 12. 10. 2021 ob 11:35
  • Prebrano 120 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 76.42
  • Število ocen: 4

Zastavica