Med vrvenjem misli
se čvrsteje oprimeš besede
in zaslutiš
dežele biserne
za katere bi s sebe
postrgal luskine nevednosti
in vstopil
spremenjen
Ker čoln je prazen
odmakne se duh
in iz temin
se jasno sliši beseda
ne boj se
jaz sem
In bi vstopil
zbistrenega vida
v dneve
brez mrkih obrazov
v katerih je beseda
mrtvo obvisela
in je za mnogimi imeni
ostal skrit
en in isti
obraz boga
Ker čoln je prazen
odmakne se duh
in iz temin
se jasno sliši beseda
ne boj se
jaz sem
Pozdravljen, Svit!
Jaz sem, seže v globino. Ni več gorečega grma, ki bi govoril, je pa Jezus, ki se umakne, da bi sami vstopili in spoznali istovetnost boga in človeka.
Težko je to izraziti. Na koncu smo pristali pri dveh naravah v Jezusu, človeški in božji. Vendar ni dveh. Duh je en in isti. In tudi telo ni več neko drugo telo.
Pavel pravi, ne živim več jaz, Jezus živi v meni, vendar ne imenuje sebe Jezus. Izgubila bi se identiteta stvari in dogodkov.
Zato, ko priznamo božjo naravo, priznamo lastno ničnost, ki ravno je ljubezenski izstop k drugemu.
Ne vem, so govorili starci.
Lp, m
Miko pozdravljen
Jezus, pa ne le on, (je kar nekaj ljudi, ki so se realizirali), nam demonstrira kdo smo, kaj je treba početi, kako ravnati, da bi dosegli Mojstra v nas. Imamo vsa navodila, le izvedba je v naših rokah. Jasno je, da je delo na sebi izredno zahtevno, več vem, več se od mene pričakuje. Sem paše Maitrejeva mantra, priziv:
Jaz sem stvarnik vesolja
jaz sem oče in mati vesolja,
vse iz mene izhaja,
vse se bo vame vrnilo.
Um, duh in telo, so moja svetišča,
da sebstvo v njih uresničuje
moje najvišje bitje in postajane.
Lepa mantra, Svit. Ne vem kje se misel umiri, ker sama vzpostavlja drugega in išče kje je božji jaz, lastnik vsega.
V ljubezni nisem več svoj. Tudi to telo ni neko drugo, temveč je božja last.
Lepo, da vidiš stvari v nekem razvoju in doseganju in da od sebe nekaj zahtevaš. Za mene je vrh misli Jezus in njegovo pričevanje za boga. Sicer pa se mi zdi, da po vseh teh letih iskanja, tudi jaz že smem reči ne vem.
Hvala za odziv.
Lp, m
In bi vstopil
zbistrenega vida
v dneve
brez mrkih obrazov
včasih so misli trdnejše od besed, pravzaprav "zapisujejo" črko čez črko.
Lepo bodi, Stojan
Lepo videnje, Stojan. Včasih so razlikovali golo misel od strasti, ki jo spremlja. Hoteli so se očistiti strasti, ne misli.
Lp, m
Me veseli, Mr. Cane.
Lp, m
Bravo Miko :)
Lp
Hvala, Erni, me veseli.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!