Zdaj sem
plitek
svoje utrujene oči
lica polna razpok
in presahlega prahu
bi rad položil
na mehke valove
brezčasja
brezumja
zdaj sem
oseka
veter brez sape
zemlja
brez utripa
sem zdaj
ti
je vse
bela tišina.
O, najlepša hvala, sta mi polepšali dan!
Lepo!
In lepo povedano, kar je umetnost.
Občuteno. Se občuti - oblečena izgube. Lepo!
Mirjam
Oh, hvala tudi vama za lepe besede! Ja se mi zdi, da se vsak človek kdaj znajde s takšnimi občutki, sploh v teh časih.
Vse dobro,
Tom
super refleksija na stanje družbe ... lahko berem tudi tako, čeprav ima pesem osebnoizpovedno noto ... bravo za poezijo v čistem pomenu besede.
Oh, hvala kako si lepo zapisala! Ja se mi zdi, da se jo lahko bere iz različnih zornih kotov pravzaprav.
Lp,Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!