Sem hodil in padel 
tolikokrat, da sploh ne opazim 
hodim po nitih, vodijo me po umu 
odkrivam svetove meni ne-znane 

Rišem podobe, drobim se v prah
S tal pobiram trakove
proč od tvojih lačnih oči

V neskončnem prostoru
ti si nasmeh na mojem
bledem obrazu

Mogoče nisi opazil,
Mogoče sem to že napisal
in sem pozabil

Ob tebi sem obstal
pišem verze, ki jih bi rad kričal
to ni presenečenje
pravila so se spremenila spet

Izgubljen sem v trenutku
mogoče nisi opazil
Dam ti svoje misli, a to ni dovolj?!

Še malo
in nič kar vidim
bo resnica postalo

Mogoče nisi opazil,
Mogoče sem to že napisal
in sem pozabil

Tilen Okretic