Čudno, temačno, strašljivo nebo.
Glasovi neznanega.
Prežeče zveri.
Odvisne od svetlobe in teme.
Vonj živalskih kož jih vznemirja,
prebuja krvoločni naboj.
Potreba po maščevanju, preživetju.
Vlažna votlina.
Pajki, kače, kuščarji …
Le kdo
vsak dan ugasne toplo, svetlo kroglo
visoko nad mano?
Le kdo
pripne vse te lučke,
ki nikoli ne ugasnejo,
razen takrat,
ko se pojavi svetleča krogla?
Ne smem je gledati.
Vzame mi vid.
Ko ne vidim,
se
b o j i m.
Ležiš na majhni polici.
Odeta v kože.
Pod tabo suha trava.
Ob tebi sin.
Sesa mleko izsušenega telesa.
Lakota obdobja,
ki se noče končati.
V lovu si izgubila
svojega moškega.
Zdaj si v napoto
celotnemu plemenu.
Meni ne!
Ne dovoliš, da ti pomagam
prinašati hrano, vodo.
Pobiraš drobtinice.
V očeh ti seva prestrašenost.
Ni svetlobe, leska, zaupanja.
Tudi takrat ne,
ko pride svetla, topla krogla nad nas.
Čutim, da odhajaš.
Med drobcene svetleče lučke.
Trdno se oklepata,
ti in tvoje dete.
Nikoli ga ne boš zapustila.
Vedno bosta skupaj, povezana, močna.
Zaznam, da me gledaš.
Pojavil se je lesk
v globini tvojih jezer.
Božajoč, topel, objemajoč.
Nasmeh slovesa.
Poslano:
26. 09. 2021 ob 21:39
Spremenjeno:
26. 09. 2021 ob 21:41
Odlično Stojane.
Lp, Katica
''... Zaznam, da me gledaš.
Pojavil se je lesk.
V globini tvojih jezer.
Pogled boginje.
Božajoč, topel, objemajoč.
Nasmeh slovesa.''
Dušica, slovesa so sestavni del naših življenj, zato so vsi mali trenutki tako potrebni. Vendar, nikoli ne odidemo čisto zares, del nas ostaja v delčku tistega, kar utripa ...
Lep dan, Stojan
Hvala Katica, ta pesem se tudi mene zelo čustveno dotakne.
Lep pozdrav iz deževnega Velenja,
Stojan
Pesem se je tudi mene dotaknila, bi pa svetovala, da malce razmisliš o konsistentnosti pesmi in o tem, da ne ponavljaš stvari, ki si jih že povedal, na primer:
Lučkasto nebo.
Čudno, temačno, strašljivo nebo.
Glasovi neznanega.
Prežeče zveri prevladujoče šibkosti.
Odvisnoe od svetlobe in teme.
Vonj živalskih kož jih vznemirja,
daje prebuja krvoločni naboj.
Potreba po maščevanju, preživetju.
Vlažna votlina ogroženosti.
Pajki, kače, kuščarji …
Prežijo v prednosti.
Nočnega vida, čutenja.
Zaznavanju plena.
Le kdo
vsak dan ugasne toplo, svetlo kroglo
visoko nad mano?
Le kdo
pripne vse te lučke,
ki nikoli ne ugasnejo,
razen takrat,
ko se pojavi svetleča krogla?
Ne smem je gledati.
Vzame mi vid.
Lahko pa gledam drobcene lučke
in nekaj,
kar venomer spreminja obliko,
močno osvetljuje.
Vendar le včasih.
Ko ne vidim,
se
b o j i m.
Ležiš na malijhni polici.
Odeta v kože.
Pod tabo suha trava.
Ob tebi sin.
Sesa mleko izsušenega telesa.
Lakota obdobja,
ki se kar noče končati.
V lovu si izgubila.
Ssvojega moškega.
Zdaj si v napoto.
Ccelotnemu plemenu.
Meni ne!
Ne dovoliš, da ti pomagam;
prinašati hrano, vodo.
Pobiraš drobtinice.
V očeh ti seva prestrašenost.
Ni svetlobe, leska, zaupanja.
Tudi takrat ne,
ko pride svetla, topla krogla nad nas.
Čutim, da odhajaš.
Med drobcene svetleče lučke.
Trdno se oklepata,
ti in tvoje dete.
Brez ene same solzice.
Nikoli ga ne boš zapustila.
Vedno bosta skupaj, povezana, močna.
Zaznam, da me gledaš.
Pojavil se je lesk.
V v globini tvojih jezer.
Pogled boginje.
Božajoč, topel, objemajoč.
Nasmeh slovesa.
Prvič in zadnjič.
Spomnim se danes tega trenutka.
Takrat v votlini nisem uspel,
zato …
… NOCOJ BI O ZVEZDAH ZATE ZAPEL!
(To imaš že v naslovu.)
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana, sem popravil.
Lp, Stojan
Zdaj pesem diha in sporoča brez zatikanja (se tudi tebi zdi tako?),
čestitke,
lp, Ana
Ja, Ana, ampak mi, ki nimamo potrebnega znanja, se trudimo po svojih močeh. Ob takšnih primerih, ko vidiš in začutiš popravke, pa je zagotovo lažje.
Hvala in lep dan,
Stojan
Poslano:
03. 10. 2021 ob 13:57
Spremenjeno:
03. 10. 2021 ob 13:58
Silna!! Čestitke!!
Lp, Drago
Drago, hvala ti.
Lep dan ti želim,
Stojan
Od srca hvala Katica, ta je meni osebno med najljubšimi in čustvenimi.
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!