
Počim v smeh.
V gibanje.
V slutnjo.
Stokajoč skozi čas.
V zablodah.
V norosti.
V upanju.
V sreči.
Počim.
Ko govorim resnico.
Ko lažem.
Ko nedolžno molčim.
Ko sem radoveden.
Ko imam smisel.
Ko imam voljo.
Ko me nič ne preseneti.
Ko mi ni nič jasno.
Počim kot dih.
Ta pok, ki od znotraj prodira navzven je droben - kot dih ... čestitke, da si ga ujel ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!