Povsod so:
majhni deževni menihi
z mirnimi, priprtimi očmi.
S prosojno kožico med prsti
ponavljajo veliko mantro ribnika.
Že zdavnaj so se nehali čuditi
preziru ponosnih lokvanjev in vitkih rib:
čokati, poskakujoči preganjalci strahu!
Pritlikavi derviši,
pisci večernih sonat:
ali kdaj naskrivaj zaslutite
v svojih rjavih ušesih
smeh trohnečih rastlin
in tiho hvaležnost
od življenja opite zemljé?