Z jezikom prižigam ognjišče vsem zbranim v krog,
plamen jezika vžiga medsebojen dialog,
z jezikom za zobmi pa se
dotikam neba.
Slika: Svit Valovnik
Ja, nebo se ne pusti izrekati, razen morda v pesmi. In kako zanetiti ogenj z besedo, kako ga pogasiti.
Lepe misli, dobra fotka.
Lp, m
Ja Miko, sami si krojimo usodo, tragedija pri tem je, ker večina misli, da nas nekdo ali nekaj zunaj nas zavaja. O tovrstnih zablodah pričajo "teorije zarot..."
Hvala za izrečeno.
Svit, glede na eno neprižgano vžigalico, upanje ostaja, torej, tudi male stvari zmorejo veliko ...
Lepo bodi, Stojan
Ta mala ne paše zraven
Žal
Lp
Andreja
Stojan ja, v malem je veliko, hvala.
Lijepa fotografija (zapinje za oko kratka šibica) i stihovi. Nekada je dovoljna mala, karizmatična iskra da zapali nebo.
Lijep pozdrav, Katica
večplastno, zanimivo
Andreja Preprosta, ta mala vžigalica se v nizu ne vžge, tako kot domina, ki je dovolj oddaljena, da ne podre naslednjo. Podobno v karmičnem nizu neka posledica ne podre naslednjo. Kadar brzdam jezo, pa raje "držim jezik za zobmi in se z njim dotikam lastnega neba."
Hvala za branje
Katica pozdravljena, hvala za koment.
Trepetlika hvala za izrečeno.
Pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!