Utopljeni otroci
Zaspijo vsak zimski večer brez molitve.
Na dnu je voda toplejša.
Tok nežno odvije šal,
topla oblačila valovijo,
na rokah rokavičke;
oči ledene.
Svetost je beseda mrtvih.
Tako ostaja gladina morja mirna.
In sprehajalci na obali se lahko v hladnih dneh pogovarjajo.
Imena otrok so drugačna od imen sprehajalcev.
Deklice na dnu nosijo drugačna oblačila
kakor deklice, ki držijo starše za roko.
Deklice na dnu nimajo staršev.
Tudi dečki na dnu nimajo staršev,
zato ne pričakujejo nasmehov.
Dečki nimajo več sestric
in deklice ne bratov;
pogovarjajo se s tišino.
Tišina je edini dom.
Zakaj ste sledili očetom in zakaj pticam?
Ptice letijo tihe.
Zakaj ste odšli bosi?
Če se valovi ne bi razbili, bi sanjam vrnili obalo.
(Iz cikla: Louise, o dvojini še nisva govorila)
"Če se valovi ne bi razbili, bi sanjam vrnili obalo."
Lp, Katica
Trepetlika, Katica, hvala!
Lp!
Jošt Š.
Presunljiva, močna, aktualna.
Lp
Lidija, hvala!
Lp!
Jošt Š.
Zelo presunljiva *♡*
Bodi lepo, Jošt!
Marija
Marija, hvala!
Vse najlepše tudi teb!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 20. 09. 2021 ob 20:37
- Prebrano 487 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 244.17
- Število ocen: 11