
Kdo kriči
v neslišnih tonih,
se gleda
iz oči v oči
s strahom,
čakajoč
svoj jutri.
Strah
ni votel,
njegova lupina
ni tanka.
Kdo hodi
z luknjo v glavi
in sprašuje
s strahom,
čakajoč
svoj jutri.
Kdo
odgovori.
Kdo
ponudi zavetje,
objame, pogreje.
Strahove zvotli,
lupine
raztopi.
Tudi mene se je dotaknila, pazi le: pred deležjem čakajoč je v obeh primerih vejica,
lp, Ana
Pesem, ki z vprašanji odgovarja strahovom ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!