Ko se življenje ujame
med štiri stene in en dan,
ko se pogovarjaš le še s seboj
in imaš vedno prav,
takrat mislim zrastejo krila,
da odletijo v svet in čas.
Vračajo se,
ene z radostno pesmijo,
druge zlomljenih kril.
Vselej se vračajo
v dobrotno samoto,
da si odpočijejo
in se umirijo.
daya