O Sava ti prelepa,
kot, da si iz neta sneta.

Z mostu te opazujem,
dna ne vidim ti modrujem.

Kako si lepa, kako si hitra,
kot življenje si zavita.

Tu Dolinka, tam Bohinjka,
kot mami svoji ti sledita.

Ko si jezna moč pokažeš,
desno levo vse nas zmažeš.

Mladenič v vrtinec se zazre,
od ljubezni ga bolečina žge.

Koliko zgodb že napisala,
koliko ljubezni ob bregu stkala.

Te reka moja gledam, občudujem,
veš zelena ti kar pristaja.

Koliko misli ti zaupal,
od gorja skoraj obupal.

Koliko solz se prevalilo,

na breme tvoje jih izlilo.

Viki

Aleš Kastelic